Značke

, ,

»Osnovna šola je obvezna – zato morajo biti vse šole (javne ali zasebne) brezplačne.« To je naslov (http://www.rtvslo.si/slovenija/osnovna-sola-je-obvezna-zato-morajo-biti-vse-sole-javne-ali-zasebne-brezplacne/355151) prispevka na portalu nacionalne televizije. In to so v oddajah ponavljali celo nekdanji šolski minister, poslanci in novinarji. Podoben je bil naslov v Dnevniku: »Obvezno šolanje po novem brezplačno tudi v zasebnih šolah.« In ste opazili? Povsod je bil poudarek na besedah »obvezno« in »brezplačno«. Najprej si oglejmo to »zastonjkarstvo«.

Kaj je sploh brezplačno? Zakaj so napisane take neumnosti? Še ne dolgo tega smo poslušali modrovanja, kako dobro je, da imamo javno zdravstvo, ki je brezplačno, včeraj, po razsodbi ustavnega sodišča, ki je izenačilo javne in zasebne šole pri financiranju, pa o zastonj osnovnem izobraževanju. Ničesar, prav ničesar, od države, pa naj gre za uradnike, šolnike ali zdravnike, pod prisilo ali brez, ni zastonj? Vse, prav vse, tudi to, da gre birokrat med službenim časom na tržnico, plačamo davkoplačevalci. Zato je govoriti o brezplačnih storitvah, ki jih v dobro državljanov opravlja država, popoln nesmisel in kaže na neznanje tistega, ki trosi take nesmisle. Ustavno sodišče je lepo zapisalo, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev, vendar to ne pomeni, da je zastonj. To pomeni, da državljani plačujemo davke, denar zbira država, ki ga deli šolnikom, da izobražujejo otroke. Torej šolanje otrok plačujemo vsi davkoplačevalci.

Ampak debato o tem bom dal na stran in ne bom razglabljal, ali je boljša javna ali zasebna osnovna šola, laična ali katoliška. Kar me vedno zbode pri osnovnošolskem izobraževanju je prisila, to, da je obvezna. Učenci med seboj tekmujejo zgolj v tem, kdo si bolj zapomni, kdaj se je rodil Ivan Cankar, kje so rudniki železa na Švedskem, koliko kave pridelajo v Braziliji, od kod do kod je segal rimski imperij ali kaj je bila Hemingwayeva mati. Koga to briga! In kaj bo s tem otrok počel potem, ko bo končal izobraževanje? Kaj mu pomaga, če pozna količino kave, ki jo pridela Brazilija, ko pa nima za kavo? Toda take podatke mora otrok obvezno vedeti. Če jih ne, dobi slabšo oceno, s tem pa se zmanjšajo njegove možnosti, da šolanje nadaljuje (če seveda hoče) tam, kjer si želi.

Toda o tem je bogokletno govoriti, čeprav se osnovnošolski izobraževalni sistem izvaja z grožnjo fizične prisile, kar pa je grob poseg v svobodo posameznika. Država staršem sporoča: če vašega otroka ne pošljete v šolo, bomo prišli k vam domov in vas nalomili. Kaj se dogaja? Če otroka ne vpišeš v šolo ali če kasneje ne zagotoviš, da redno obiskuje pouk, ti pošljejo opomin. Če to ne zaleže, ti država naloži kazen. Če se tudi zdaj ne odzoveš, dobiš za vrat center za socialno delo. Lahko ti vzamejo otroka. Če se upiraš, pokličejo policijo in te lahko tudi ubijejo. Samo zato, ker otroka nisi poslal v šolo, samo zato, ker si pač menil, da otrok ne potrebuje izobraževanja. In ker tako meniš, si slab človek, si slab državljan, čeprav davkov, s katerim se financira šolstvo, ne nehaš plačevati. A država res misli, da so njeni državljani taki debili, da otroka ne bodo poslali v šolo, če ne bo obvezna?

Zamislite si absurdno situacijo. Z otrokom se sprehajaš se po tržnici, ko nenadoma nate skoči prodajalec sadja in zelenjave, ti na čelo prisloni pištolo in reče, da te bo ubil, če pri njem ne kupiš sadja. Ker hočeš preživeti, mu odvrneš, da boš kupil kilogram pomaranč. Izročiš mu denar, on pa pravi: »Dobro, plačal si, toda pomaranče ti bom dal šele, ko bo tvoj otrok povedal, od kod so pomaranče in kakšna je njihova kemična sestava.« Seveda nimaš pojma. Od kod so, bi otrok lahko še uganil, toda kemična sestava, to pa ne. Natanko to počne država, natanko tak je prisilni izobraževalni sistem.

Za marsikoga je tak pogled na šolstvo ekstremističen, radikalen, toda nihče ne more oporekati njegove resničnosti. Ljudje smo že tako apatični in indoktrinirani, da je nasilje države nad nami postalo del našega vsakdana, nekaj normalnega, nekaj, brez česar mogoče sploh ne bi znali več živeti. Ampak, ljudje božji, smo res tako neumni, da bomo pustili, da državni birokrati razmišljajo namesto nas in da razmišljajo ne samo, kaj je najboljše za nas, ampak celo, kaj je najboljše za naše otroke. Preprosto tako je. Se strinjali ali ne. Posameznik je vse manj svoboden, vse manj odloča o sebi.

Advertisements