Značke

,

Nadaljevanje zgodbe o Gornikih in Jezernikih. Prvi del si lahko preberete tukaj: https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/04/zgodba-o-socialisticnih-gornikih-in-kapitalisticnih-jezernikih-1-del/

Gorniki so v četrto petletno obdobje vstopili z 20-odstotnim davkom. To je za bolj produktivne (bogate) pomenilo, da bodo za 12 zasluženih enot plačali 2,4 enote davka. Povedano drugače. Ker so stroški življenja na mesec (še vedno) 7 enot, bodo vsak mesec privarčevali 2,6 enote, kar pomeni 31,2 enoti na leto in 156 enot v petih letih. Srednji razred bo lahko na mesec privarčeval 1 enoto. To pomeni v letu dni 12 enot, v petih letih 60 enot. Najmanj produktivni, tisti, ki na mesec zaslužijo 8 enot, pa bodo zaradi povečanega davka prišli v minus – do sedmih enot, kolikor jih potrebujejo za preživetje, jim bo zmanjkalo 0,6 enote. Kar pomeni, da bodo to obdobje zaključili z minus 36 enot. Če ne bo kakšne nesreče, bodo najbolj produktivni Gorniki imeli po 20 letih privarčevanih 542 enote, srednji razred 276 enot, najmanj produktivni, ki so do zdaj skupaj privarčevali 45,6 enote, pa 9,6 enote. Razmerje v bogastvu med revnimi in bogatimi, ki je po 10 letih znašalo 1 proti 5, po 15 letih zaradi 10 odstotnega davka 1 proti 19, se je zaradi 20 odstotnega davka povečalo na 1 proti 56. Pri Jezernikih, ki so ohranili samo 10-odstotni davek, ni prišlo do sprememb. Najbolj produktivni bodo imeli po 20 letih privarčevanih 614 enot, srednji razred 336 enot, najmanj produktivni (siromašni) pa 57,6 enote.

Kaj pa država? Pri Jezernikih se stvari ne spremenijo. V državni blagajni bo (tokrat imata državi to srečo, da ju ni prizadela nobena nesreča) po 20 letih 36.640 plusa, pri Gornikih (če odštejemo plačilo socialoške analize gospoda Flopa) pa bi moralo ostati (po plačilu birokratov v javni upravi, kjer je zdaj po novem 100 ljudi) 74.040 enot. Toda ker so se Gorniki na podlagi analiz gospoda Flopa odločili, da bo država pomagala ljudem, ki so potrebni pomoči, so subvencionirali ljudi, ki nimajo sami dovolj sredstev za preživetje. Takih je zdaj 180, vsakemu na mesec zmanjka 0,6 enote, kar pomeni, da mora država v petih letih za te ljudi nameniti 6.480 enot, to pa posledično pomeni, da bo po zaključku obdobja v državni blagajni 69.560 enot. Kaj pa se je zgodilo z Jezerniki, kjer je gospod Flip sodržavljanom ponudil, da kupijo njegova izuma za povečanje produktivnosti. Ker niso vsi ribiči ali obiralci sadja, je gospod Flip prodal samo 200 svojih izumov, enakomerno razporejeno med sloje: 50 so jih kupili bogati, 100 srednji razred in 50 najmanj bogati. Bogati, katerih zaslužek je znašal 12 enot, so produktivnost podvojili in po novem zaslužili 24 enot. Državi so v blagajno prispevali dodatnih 7.200 enot, sami pa so svoje bogastvo (če odštejemo še 100 enot za nakup izuma) povečali na 1.162 enot. Tisti iz srednjega razreda, ki so kupili tehnološko napredna izuma, so zdaj na mesec zaslužili 20 enot. Državi so v blagajno dodatno prispevali 12.000 enot, sami pa so svoje bogastvo (če odštejemo še 100 enot za nakup izuma) povečali na 776 enot. Seveda so nova izuma kupili tudi najbolj revni. Ker so imeli od prej privarčevanih 45,6 enote, so si morali 54,4 enote sposoditi in kar so potem, ko so zaslužili, vrnili, kljub temu pa so privarčevali 389,6 enote. Poleg tega so v državno blagajno prispevali 4.800 enot. Če potegnemo črto: v državni blagajni je bilo v državi Gora, ki je imela 20-odstotni davek 69.560 enot, v državi Jezero, ki je imela samo 10-odstotni davek, a je 200 Jezernikov povečalo produktivnost, pa 60.640.

Med prebivalci pa je bilo razmerje naslednje: Gorniki so imeli super bogataša. To je bil gospod Flop. Od države je za svojo sociološko analizo dobil 5.000 enot. Če predpostavimo, da je prihajal iz srednjega razreda, da je kot nov državni uradnik imel 11 enot mesečne plače in od vsega tega odštejemo 20-odstotni davek in 7 enot mesečnih stroškov za preživetje, je prvih 20 let svojega življenja v državi Gora imel privarčevanih 3.892 enot. To pomeni, da je bil najbogatejši Gorjan tisti, ki je sodeloval z državo. Pri Jezernikih je bil najbolj bogat gospod Flip, ki mu je uspelo prodati izuma za povečanje produktivnosti. Po odbitju vseh davkov in ob predpostavki, da je tudi on prihajal iz srednjega razreda in da zadnjih pet let ni počel ničesar (razen tega, da se je ukvarjal z novimi izumi, ki jih bo začel prodajati v naslednjem petletnem obdobju), je njegovo bogastvo po 20 letih štelo 18.336 enot.

Kako je bilo z drugimi? V državi Gora je po dvajsetih letih živelo 180 bogatih in vsak je imel 542 enot bogastva, 540 ljudi srednjega sloja, ki so imeli po 276 enot bogastva in 180 siromašnih z vsak po 9,6 enote bogastva. Bilo je še 99 birokratov, ki so po 20 letih privarčevali vsak v povprečju po 345,3 enote (ker so prihajali iz različnih slojev, smo vzeli povprečje). Torej, skupno bogastvo Gornikov kot zasebnikov je znašalo 286.404,7 enote. Pri Jezernikih je imelo 50 posameznikov po 1.162 enot, 140 po 614 enot, 100 po 776 enot, 470 po 336 enot, 50 po 389,6 enote in 140 po 57,6 enote, skupaj pa 416.460 enot.

Kako je mogoče, da je imela država Gora kljub 20-odstotnemu davku v državni blagajni samo slabih 9.000 enot več kot država Jezero, ki je imela samo 10-odstoten davek in je samo petina državljanov, ki je zaslužila več, nominalno plačevala več davka? In kako je mogoče, da je bilo na robu preživetja pri Gornikih kar 18 odstotkov ljudi, čeprav jim je pomagala država, v državi Jezero pa nihče. Najbolj siromašni med Jezerniki so namreč imeli kar 6-krat več sredstev kot najbolj siromašni Gorniki?

Odgovore in možne rešitve bosta ob 20. obletnici obeh držav spet podala gospod Flop in gospod Flip.

(Se nadaljuje)

Tretji del si lahko preberete tukaj: https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/14/zgodba-o-socialisticnih-gornikih-in-kapitalisticnih-jezernikih-3-del/

Advertisements