Značke

Prebral sem zanimiv tvit, ki pravi, da je leta 2002 v Sloveniji pod pragom revščine živelo 9,9 odstotka državljanov, lani pa že 14,5 odstotka.

Najprej poglejmo, kako je sploh definirana revščina. Na spletni strani vlade (www.vlada.si) je zapisano: »Revščina je pojav, ki ga lahko opredelimo različno. Od izbranih meril je odvisen tudi izračun praga revščine in deleža gospodinjstev, ki živi pod tako izračunanim pragom. V Sloveniji uporabljamo za določanje praga revščine in izračun stopenj revščine tako imenovani relativni koncept. Prag revščine je določen na podlagi porazdelitve dohodkov, zato tako izračunana stopnja revščine ne meri absolutne revščine, temveč neenakost znotraj proučevane populacije. Ta koncept pokaže, koliko prebivalcev ima bistveno nižji dohodek glede na srednjo vrednost dohodka v državi. Na tej osnovi ugotavljamo, katere skupine prebivalstva so v sorazmerno slabšem položaju glede na vsa gospodinjstva in tako tudi bolj ranljive glede revščine. Po tem konceptu so torej revne osebe tiste, ki živijo v gospodinjstvih, katerih dohodek na ekvivalentnega člana je nižji od 60 odstotkov mediane razpoložljivega dohodka.«

Koliko je trenutno ta prag v Sloveniji? Odgovor najdemo na spletni strani statističnega urada (www.stat.si): »Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.111 EUR; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 593 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1.245 EUR razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 890 EUR na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine.«

Zdaj pa poglejmo nesmisel tovrstnega socialističnega pogleda na revščino. Torej, kdor dobi na leto manj kot 7.111 evrov, ga statistika označi, da je reven, ne glede na to, koliko premoženja ima. Ker so očitno lastniška hiša ali stanovanje, avtomobil, računalnik, LCD televizor in še kaj človekova pravica, da jih ima. Neumnost. Po teh logiki je tisti, ki ima denimo 15 tisoč evrov letnega neto dohodka in živi v najemniškem stanovanju, bolj bogat od tistega, ki na leto dobi 7 tisoč evrov, ima lastniško stanovanje ali hišo in se pred Rdeči križ pripelje z avtom, da naloži paket pomoči? Ali nekdo živi pod pragom revščine ali ne (in dobi tudi razne oblike pomoči), se torej določa na podlagi dohodka in ne dejanskega premoženja. Kar je seveda čisti nesmisel.

Advertisements