Značke

, , ,

Priznam, na slovenskih televizijskih mrežah gledam osrednja dnevna poročila, dnevnike ali informativne oddaje, kakorkoli se že pač imenujejo, zelo redko. Danes na Planet TV je vsegliharski, 24 ur na POP TV je izrazito levičarski, prav tako TV Dnevnik na TV Slovenija, kjer pa gredo celo korak dlje, saj je za vse tegobe v tej preljubi majhni in mladi državi kriva desnica oziroma ena sama politična stranka, ki sliši na ime SDS, ter seveda največje zlo tega sveta – neoliberalizem. Čeprav tiste “fufice”, kot jih imenuje novinarski kolega Nenad Glücks, ne razumejo ravno natančno, kaj liberalizem, kaj šele neoliberalizem, sploh je. Te izrazite pristranskosti si pač nacionalka, ki jo plačujemo davkoplačevalci, ne bi smela privoščiti. Ampak protiutež je oddaja Odmevi, prav tako na nacionalki, samo malo bolj pozno, tam ob 22. uri, kjer so voditelji Rosvita Pesek, Slavko Bobovnik in Igor E. Bergant, karkoli si o njih dobrega ali slabega mislimo, pravzaprav špica, vrh tega, kar slovenske televizije zmorejo. In to običajno gledam. Drugo pač ne.

No, od časa do časa, bolj po naključju kot ne, ujamem kaj v “prajm tajmu”, kot se temu reče. Tako je bilo tudi včeraj, v soboto. V sklopu sobotnega Dnevnika je tako imenovani tedenski Utrip, kjer se je normalen človek lahko samo držal za glavo. Ko je bilo govora o ukrepih, kako Slovenijo popeljati iz gospodarske krize in kako zmanjšati proračunski primanjkljaj, je seveda prvi in edini logični ukrep krčenje javne porabe in javnega sektorja. In zmanjšanje plač. Ne pa za sindikaliste, ki so očitno na nacionalni televiziji dobili domovinsko pravico, da vse, kar povedo, vzamejo za suho zlato. Ker je po svoje razumljivo. Tudi zaposleni na RTV Slovenija so javni uslužbenci, ki živijo na račun davkoplačevalcev. Res da prek prispevka za javni zavod RTV Slovenija, ki ne gre skozi proračun, ampak neposredno v njihovo blagajno. Toda vse ekonomske teorije tak prispevek označujejo kot davek, ki pa plačujejo davkoplačevalci. Namreč vse kar je zakonsko predpisano, da se mora plačati, je davek. O tem ni debate. No, zdaj pa poglejmo, kaj je o krizi, zmanjševanju plač zaposlenim v javnem sektorju, varčevanju, financiranju gospodarstva s strani bank in še čem v dveh stavkih povedal zagrizeni levičar in sindikalist Branimir Štrukelj: “Naj prisilijo banke, da bodo začele financirati slovenska podjetja. Kajti to, da bodo učitelji, medicinske ssestre ali policisti iz svojih žepov financirali gospodarstvo, je neumno.”

Ne morete verjeti svojim očem? Jaz tudi nisem mogel bverjeti svojim ušesom, zato zavrtimo še enkrat ta posnetek, in to zadnji stavek: “Kajti to, da bodo učitelji, medicinske sestre ali policisti iz svojih žepov financirali gospodarstvo, je neumno.” Tip je totalno sprijen, pokvarjen ali pa mentalno zaostal. Kdo pa daje denar za javni sektor? Gospodarstvo! Na račun koga živi javni sektor? Gospodarstva! Tovariš Štrukelj pa v maniri najbolj trdoročnih komunistov govori, kot da se javni sektor plačuje tako, da nekaj javnih uslužbencev z dreves rajskega vrta Eden obira denar, ki seveda raste sam od sebe, ne da bi dreseva kdo sploh gnojil ali jih drugače vzdrževal, in ga polaga na račune javnih uslužbencev. Če bi bilo temu res tako, bi imel prav – gospodarstvo ne naredi ničesar za plače javnega sektorja, ker imajo v rajskem vrtu bankomat, iz katerega se financirajo. Ampak temu v realnem svetu ni tako. Javni sektor ne more obstati brez gospodarstva. Obratno je to povsem mogoče. Gospodarstvo z lahkoto preživi brez javnega sektorja. In pika. Ampak ne. Štrukelj bi bankam in podjetjem ukazoval, kaj naj delajo. Tako je pač navajen. Tako je naučen. Tako so ga učili. Da se za nič dela dobi plačilo. Da samo govoriš, nakladaš, denar pa sam od sebe leti po zraku. In podjetja bi se po njegovem morala zadolžiti pri bankah, to pomeni z dolžniškim kapitalom, da bi delala z izgubo, ampak bi plačevala davke, da bi lahko Štrukelj in kompanjoni v javnem sektorju imeli za plače. Lastniški kapital je zanj sovrag, saj se sindikati močno upirajo temu, da bi državna podjetja privatizirali in tako pritegnili tuj kapital. To je način delovanja sindikalistov. Da uničujejo, da škodujejo, da kradejo realni sektor.

To je jasno kot beli dan, ampak novinarka tega sploh ni problematizirala. Mislim, Štrukljeve izjave. Zanjo je očitno Janez Janša in to, da je ustavno sodišče začasno zamrznilo odločitev, da se predsedniku SDS odvzame mandat, največja težava.

Advertisements